(Lk 4,1–13)

V evangeliju današnje nedelje se Jezus brani pred skušnjavami hudobnega duha s svetopisemskimi besedami. Na vsako skušnjavo Jezus odgovori: »Pisano je!«; »Rečeno je«. S tem daje tudi nam zgled, da v času notranjih bojev in skušnjav izgovarjamo Božjo besedo, stavke iz Svetega pisma. Prvi menihi so za določene skušnjave izoblikovali »posamezne« stavke iz svete knjige. Ob skušnjavah nečistosti je bil na primer »odgovor« iz Svetega pisma: »Blagor čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali.« Ta stavek so ponavljali (bolje molili) tako dolgo, da se je skušnjavec umaknil. Verovali so, da je Božja beseda živa in dejavna ter da se s ponavljanjem »ugnezdi« v človekovo srce in ga napolni, da druge stvari – niti skušnjave – nimajo več prostora v njem. Ker pa postopoma ljudje niso bili več tako vešči Svetega pisma, so učitelji duhovnosti ljudem svetovali, naj v skušnjavah preprosto ponavljajo določeno molitev. Sam sem že številnim ljudem priporočal, naj storijo enako. Ne vem, ali je res vedno učinkovalo ali pa tega niso niti poskusili, a dejstvo je, da mi še nihče ni ugovarjal, da »stvar ne deluje«. Seveda pa začne hudič skušati Jezusa s temeljno skušnjavo, ki je v tem, da ne bi stopil v križ in trpljenje in tako ne bi izpolnil poslanstva Božjega Sina, ampak izbral lahko pot. Zato mu pravi: »Reci temu kamnu, naj postane kruh.« Gospodu hoče preprečiti, da bi stopil v veliko noč, kar pomeni, da ne bi šel v Jeruzalem, kjer bo trpel, umrl in vstal ter nas tako odrešil. Ta skušnjava, ne stopiti na pot trpljenja, se bo ponavljala v Božji besedi postnega časa. Kristus jo v samem začetku odločno zavrne, kajti ne stopiti na pot velike noči pomeni ne stopiti na pot ljubezni. Tako nam Kristus pokaže na pravo ljubezen, ki se ne obotavlja stopiti tudi na križ in se ne ustavi pred njim. Nasprotno: prava ljubezen gre skozi trpljenje in se v njem preizkuša. Kristus stopa skozi post in preizkušnjo proti veliki noči. Njegova ljubezen se ne ustavi pred križem in žrtvijo. Prosimo ga, naj tudi nam podari tako ljubezen.

(Po: B. Rustja, Tvoje obličje iščem)

Tedaj mu je hudič rekel: »Ako si Božji Sin, reci temu kamnu, naj bo kruh.« In Jezus mu je odgovoril: »Pisano je: ‚Naj človek ne živi samo od kruha.‘«

(Lk 4,1–4)

Ti veš, kolikokrat smo podlegli skušnjavcu, ki nas je snubil in mamil in nam ponujal več svobode, kot jo moremo prenesti. Ti veš, kako hitro smo pozabili nate, očarani nad lažnim bliščem in prevzeti od ponudb tega sveta. Mirno si čakal, da se nasitimo praznine in se vrnemo lačni in žejni. Sam si izkusil kako vztrajen je skušnjavec, zato si nam izkazal usmiljenje. Bodi čaščen in zahvaljen.

(Po: B. Golob, Zahvala za Božji kruh)

Nebeški oče, danes prihajamo predte, da bi te prosili odpuščanja in da bi iskali tvojo pomoč in smer, ki nam jo kažeš. Vemo, da tvoja Beseda govori: “Gorje njim, ki zlo imenujejo dobro,” toda ravno to smo storili. Izgubili smo svoje duhovno ravnotežje in sprevrgli svoje vrednote. Priznamo, da smo razvrednotili absolutno resnico tvoje Besede in to poimenovali “pluralizem”. Častili smo druge bogove in to poimenovali “odprtost za druge kulture”. Podpirali smo sprevrženost in to poimenovali “alternativa”. Izkoriščali smo uboge in to poimenovali “loterija”. Nagradili smo lenobo in to poimenovali “socialna skrb”. Ubili smo svoje nerojene otroke in to poimenovali “pravica do odločitve”. Zanemarili smo vzgojo otrok in to poimenovali “spodbujanje samozavesti”. Zlorabili smo moč in to poimenovali “politika”. Poželeli smo si tujo lastnino in to poimenovali “ambicija”. Onesnažili smo zrak z umazanostjo ter pornografijo in to poimenovali »svoboda izražanja«. Osmešili smo starodavne vrednote naših prednikov in to poimenovali »razsvetljenje«. Preišči nas, o Bog, in spoznaj danes naša srca, očisti nas vsakega greha in nas osvobodi. Vodi in blagoslovi ljudi, ki si jih poslal, da nas vodijo po poti izpolnjevanja tvoje volje. To te prosimo v imenu tvojega Sina, našega Odrešenika, Jezusa Kristusa, ki živi vekomaj. Amen

(Po: Zgodbe s semeni upanja)