Kako ljubiti grešnika?

Objavil Tadej Pagon, Z 0 Komentarjev, Kategorija: Duhovne misli,

(Jn 8,1-11)


Kristjan mora razlikovati med zmoto in tistim, ki se moti, med grehom in grešnikom. Vedno moramo zavračati zmoto in greh, a sprejemati grešnika. Čudovito »lekcijo« o tem sprejemanju nam je dal Jezus v evangeliju današnje nedelje. Jezus ni obsodil žene, ki so jo potem, ko so jo zasačili pri prešuštvovanju, pripeljali k njemu. S tem ni hotel reči, da je vse dovoljeno in da je vseeno, ali delamo prav ali narobe, dobro ali slabo. Grešnice ni obsodil, ker mu je vsak človek dragocen. Ni pa pritrdil zlu, grehu, ki ga je naredila žena. Zanj greh ostaja greh, vreden vsake obsodbe. Tudi nečistovanje in zakonska nezvestoba sta greh. Kristus ne izda resnice. Kajti ko bi te ali druge grehe odobraval, bi grešnici rekel nekako takole: »Pojdi, a drugič bodi bolj previdna, da te ne zasačijo!« Tako pa ji je rekel: »Pojdi in odslej ne greši več!« (Jn 8,11). Kristus je vedel, da grešnici ne bo čisto nič pomagal, če jo bo tudi on obsodil in izpolnil zahtevo množice (večine!), ki jo je pripeljala. Končno je v tistem trenutku tudi sama vedela, da je storila napako. Zato jo je sprejel tako, kakršna je – kot grešnico; ne zato, ker bi njen greh odobraval, ampak ker ljubi vsakega človeka in mu s to ljubeznijo želi omogočiti spreobrnjenje. To je tudi cilj sprejemanja grešnikov: da bi na sebi občutili razumevanje in ljubezen, ki bi jim pomagala k spreobrnjenju. Marsikdo izmed nas je že doživel odpuščanje. Ali nam ni lepo, ko nas drugi sprejme kljub temu, da imamo napake? Gotovo smo to občutili v odnosu z Bogom. Ali ne bi bilo lepo, če bi si izbrali za sklepno postno nalogo, da bomo zavračali greh in zmoto, ljubili in sprejemali pa grešnika ter tistega, ki se moti? Morda mu bomo s tem olajšali pot do Jezusa, ki je iz ljubezni trpel in umrl za vsakega človeka.

(Po: B. Rustja, Tvoje obličje iščem)

Ko pa ga niso nehali vpraševati, se je vzravnal in jim rekel: »Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo.« In spet se je pripognil in pisal po tleh. Ko pa so to slišali, so drug za drugim odhajali ven – počenši od najstarejših – in je ostal sam in žena v sredi.

(Jn 8,7–9)