Zakrament sv. zakona

Objavil Tadej Pagon, Z 0 Komentarjev, Kategorija: Bogoslužje,

Zakrament sv. zakona

Zakon je zveza moža in žene, s katero ustanovita dosmrtno življenjsko skupnost. Ta zveza je za kristjane povzdignjena še k višjemu dostojanstvu, saj je povzdignjena med zakramente Nove zaveze. Zakonca črpata iz tega zakramenta moč in pogum za medsebojno pomoč ter ljubezen; v sreči in preizkušnji, pa tudi veselje in pripravljenost za sprejemanje otrok ter njihovo vzgojo. Zakon je sklenjen, ko zakonca nepreklicno izrazita medsebojno privolitev.

V tej lepi in težavni pustolovščini se mož in žena, ki vesta o sebi, da sta slabotna in grešna, odločita živeti skupaj.  Pripadati  želita drug drugemu s srcem, ki je prosto sleherne sebičnosti.

Eden bistvenih pogojev, ki jih Cerkev postavlja za sklenitev svetega zakona je, da se za zakonsko zvezo odločita svobodno, da se zanjo zavežeta za vse življenje, ter da sprejemata zakonske in starševske odgovornosti. Dva, ki prideta v cerkev kot zaročenca, odideta iz nje kot zakonca, kot mož in žena. Ta sprememba se izvrši z izmenjavo zakonske privolitve. Navzočnost duhovnika v imenu Cerkve pa  zagotavlja zakramentalno naravo sklenitve zakona. To potrdita tudi priči, ki jamčita, da sta zaročenca javno sprejela nase obveznosti zakona.

Zakonsko privolitev je mogoče izraziti na več načinov. Na koncu vsake pa duhovnik v imenu Cerkve pove, da Bog dobrotljivo potrjuje njuno pravkar izrečeno privolitev ter blagoslavlja njuno zvezo.

Priprava na zakon

Priprava na zakon je pot vere, ki se ne konča s poroko, temveč se nadaljuje z življenjem v zakonu in družini.

Daljna priprava

Daljna priprava obsega otroško, deško in dekliško ter odraščajočo dobo. Vzgoja za zakon se začne že v družini, ki daje otroku občutek varnosti in izkustvo ljubezni. Tu se poraja zaupanje do človeka, brez katerega ni srečnega zakona. V družini vsakdo doživlja, kako sta zapovedi ljubezni do Boga in do bližnjega povezani.

Bližnja priprava

Bližnja priprava mora mladim osvetliti temelje resnične ljubezni, psihološke značilnosti življenja v dvoje, zdravstveno-biološka vprašanja, ki so povezana s spolno razsežnostjo zakonskega življenja in posredovanjem življenja; vprašanja, ki se nanašajo na odgovorno starševstvo in na poznavanje predvsem naravnih metod urejevanja spočetij. Bližnja priprava mora mladima pomagati, da se odpreta drug drugemu, se rešita zaprtosti v dvoje in bega pred cerkvenim ali družbenim delovanjem.

Zaroka

Javno sklenjena zaroka je pri nas danes še redek pojav. Ljubezen med fantom in dekletom se največkrat pojmuje kot čisto zasebna stvar, ki zadeva samo njiju in njuni družini. Cerkveni dokumenti zaroko spet priporočajo, opravi pa se lahko v družinskem, prijateljskem ali zasebnem krogu. Čas zaroke je čas rasti, odgovornosti in milosti.

Neposredna priprava

Neposredna priprava obsega osebno pripravo zaročencev na sklenitev zakona, pogovor z župnikom in pripravo na obred svetega zakona. Neposredna priprava je tudi ugodna priložnost za začetek neprekinjene zakonske in družinske pastorale.  Obsega naj vsaj dve srečanji. To naj bo iskren in odkrit pogovor o veri. Pomaga naj zaročencema odkriti vso globino in širino zakramenta svetega zakona. Pri pogovoru skupaj oblikujejo poročno slavje. Pri oblikovanju poročnega slavja naj sodelujejo zaročenca, njuni sorodniki, prijatelji in člani živih župnijskih občestev.

Poročni obred

Ko prideta zaročenca do določenega kraja, ju duhovnik sprejme in pozdravi ter začne poročno sveto mašo.

Spraševanje  

Po pridigi vsi vstanejo, duhovnik nagovori zaročenca in ju vpraša o svobodi, zvestobi, sprejetju in vzgoji otrok.
I. in I., ali sta prišla sem neprisiljena in sta se svobodno z vsem srcem odločila, da skleneta zakon?
Ali sta pripravljena v zakonu vse življenje drug drugega ljubiti in spoštovati?
Ali sta pripravljena z vso ljubeznijo od Boga sprejeti otroke in jih vzgajati po nauku Kristusa in njegove Cerkve?
Če se zdi primerno, so lahko sedaj litanije.

Privolitev

Duhovnik ju povabi, naj izrazita privolitev:
Ko nameravata skleniti sveto zakonsko zvezo, si podajta desnici in vpričo Boga in njegove Cerkve izrazita svojo privolitev.
Zaročenca si podata desnici.

Ženin reče:

Jaz, I., sprejmem tebe, I., za svojo ženo in obljubim, da ti bom ostal zvest v sreči in nesreči, v bolezni in zdravju, da te bom ljubil in spoštoval vse dni svojega življenja.

Nevesta reče:

Jaz, I., sprejmem tebe, I., za svojega moža in obljubim, da ti bom ostala zvesta v sreči in nesreči, v bolezni in zdravju, da te bom ljubila in spoštovala vse dni svojega življenja.

Duhovnik nato sprejme privolitev tako, da ovije sklenjeni roki obeh s štolo, v obliki križa, položi na oviti roki svojo desnico in pravi:
Gospod Bog naj dobrotljivo potrdi to vajino privolitev, ki sta jo izrazila vpričo Cerkve, in naj v vama dopolni svoj blagoslov. Kar je Bog združil, tega naj človek ne loči.
Duhovnik navzoče povabi:
Slavimo Gospoda.
Vsi odgovorijo:
Bogu hvala.

Blagoslovitev in izročitev prstanov

Blagoslovi, Gospod, ta prstana. Naj I. in I., ki ju bosta nosila, ohranita med seboj popolno zvestobo; ostaneta v tvojem miru, spolnjujeta tvojo voljo in vedno živita v vzajemni ljubezni. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.
Nato pokropi prstana in ju izroči novoporočencema.
Ženin natakne nevesti namenjeni prstan na njen prstanec in pri tem reče:

I., sprejmi ta prstan v znamenje moje ljubezni in zvestobe. V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.

Prav tako nevesta natakne ženinu namenjeni prstan na njegov prstanec in pri tem reče:

I., sprejmi ta prstan v znamenje moje ljubezni in zvestobe. V imenu Očeta in Sina in svetega Duha.

Kjer je v navadi, lahko duhovnik blagoslovi poročno svečo.

Blagoslov novoporočencev

Po Očenašu namesto duhovnik stoje, obrnjen k novoporočencema, prosi zanju Božjega blagoslova.
Novoporočenca, lahko prejmeta obhajilo pod obema podobama.
Na koncu maše duhovnik blagoslovi novoporočenca in ljudstvo

Po končani maši priči, duhovnik in novoporočenca podpišejo poročni zapisnik.

Priprava na cerkveno poroko zahteva nekaj formalnosti, ki jih je treba pravočasno urediti.

Če se poroči recimo par iz iste župnije v domači cerkvi, so formalnosti precej preproste, drugače je recimo v primeru, ko se poročita dva iz različnih župnij v cerkvi, ki ni domača župnijska cerkev nobenega od njiju, ali pa ko se katoličan poroči z nekrščenim. Zato priporočamo, da se dovolj zgodaj pozanimata, katere papirje morata priskrbeti za cerkveno poroko, da ne bosta zadnji mesec ob drugih opravilih v časovni stiski.

Še posebej je pomembno, da se dovolj časa pred poroko odločita za program priprave na zakon. V vsakem primeru se velja priprave na zakon udeležiti vsaj pol leta pred poroko. Če bi se rada na poroko temeljiteje pripravila, pa je dobro, da se za pripravo odločita vsaj eno leto prej.

Za cerkveno poroko je potrebno opraviti enega od uradnih programov priprave na zakon. V zadnjem času je ponudba programov zelo pestra, tako da lahko vsak par lahko izbere tisto, kar mu najbolj ustreza. Za tiste, ki dojemajo pripravo bolj kot formalnost, so primernejše krajše oblike: vikend priprava ali tečaj, ki obsega nekaj predavanj in običajno traja od nekaj dni do enega meseca. Če pa se želita resnično dobro pripraviti na poroko ter pripravo izrabiti za rast in poglobitev vajinega odnosa, je bolje, da izbereta daljšo pripravo (od nekaj mesecev do celega leta). Vsak izvajalec programov priprave vama je dolžan na koncu izdati uradno potrdilo, ki ga bosta potrebovala kot dokument pri zapisniku pred poroko.

Rezervacija termina

Ni pravil, koliko zgodaj je potrebno rezervirati termin za poroko v cerkvi, je pa potrebno datum rezervirati dovolj zgodaj (vsaj 6 mesecev pred poroko), da se potem lahko v miru posveti ostalim pripravam. Pazljiva bodita edinole, če se bosta poročila v terminu, za katerega domnevata, da bo precej zaseden s porokami.

Izbira kraja

Praviloma cerkvena poroka poteka v prostorih, ki so namenjeni za bogoslužje, torej v cerkvah. Če sta povezana z domačim krajem in domačo župnijo, je lepo, da poroka poteka v eni od župnij, kjer sta doma. Po nepisanem pravilu naj bi imela prednost domača župnija neveste. Lahko pa izbereta za poroko tudi cerkev v katerikoli drugi župniji.

Izbira duhovnika

Načeloma vajin poročni obred lahko vodi vodi katerikoli duhovnik, ki ga zaprosita. Če sta za poroko izbrala duhovnika, ki ni župnik v župniji, kjer bo poroka potekala, mu mora domači duhovnik odobriti, da lahko opravi obred v cerkvi njegove župnije. Večinoma s tem ni nobenih težav. Z duhovnikom, ki ga bosta izbrala za poroko, se tudi dogovorita, ali želita poroko z mašo ali samo poročni obred.

Izbira poročne priče

Poročna priča pri cerkveni poroki je lahko vsakdo, ki je polnoleten in opravilno sposoben (to pomeni, da vidi, sliši in je priseben). Ker je priča samo priča dogajanju, ni potrebno, da je oseba verna, prav tako niso potrebni zakramenti.

Zapisnik pred poroko

Zapisnik pred poroko je večini parov malo poznana zadeva, ima pa velik pomen, saj gre za ključni formalni dogodek pred poroko. Namen zapisnika je, da se evidentirajo vsi potrebni dokumenti in zapišejo vsi uradni podatki, potrebni za poroko. Obenem zapisnikar preveri, ali imata opravljeno pripravo na zakon in ali obstajajo morebitni zadržki za sklenitev cerkvenega zakona. Zapisnikar vaju še enkrat seznani z bistvenimi značilnostmi cerkvenega zakona, ki ga bosta sklenila. S svojim podpisom na koncu zapisnika potrdita, da sta bila s tem seznanjena in potrdita vse zapisane podatke. Zapisnika ne opravi nujno duhovnik, ki vaju bo poročil. Praviloma ga opravi duhovnik v eni od vajinih domačih župnij (v tem primeru imata najmanj dela, da priskrbita potrebne dokumente). Če vaju poroči drug duhovnik, kot dela zapisnik, vama izda dokument, s katerim potrjuje, da je zapisnik opravljen. Ta dokument vama potem omogoča, da se lahko poročita tam, kjer sta se dogovorila.

Potrebni dokumenti za zapisnik

Ključni dokument, ki ga rabita za zapisnik pred poroko, je krstni list. Krstni list dokazuje, da ste krščeni in da še niste cerkveno poročeni. (Vsak ima namreč krstni list v tisti župniji, kjer je bil krščen, v njem pa mora biti obvezno zabeležena tudi poroka.) Če sta torej oba iz iste župnije in delata zapisnik v domači župniji, vama krstnih listov ni potrebno posebej priskrbeti, saj duhovnik dobi podatke iz krstne knjige. Če pa delata zapisnik v župniji, ki enemu od vaju ni domača, morata prej v domači župniji pridobiti krstni list in ga prinesti s seboj na zapisnik. Še posebej bodite pozorni, če ste bili krščeni v tujini: pozanimajte se, ali je potreben uradno overovljeni prevod krstnega lista. Krstni list ne sme biti starejši od 6 mesecev. Poleg krstnega lista morata s seboj na zapisnik prinesti tudi potrdilo o opravljenem programu priprave na zakon ter osebne podatke o vajinih pričah. Priporočamo, da se zapisnik opravi najpozneje en mesec pred datumom poroke.

Zapisnik v primeru poroke med katoličanom in nekrščenim

Če se poroči krščeni z nekrščenim, mora nekrščeni ravno tako najprej dokazati, da še ni poročen. To stori z samskim listom, ki ga pridobi na civilnem matičnem uradu, in s potrditivjo dveh prič. Poroka katoličana z nekrščenim je izjema, ki je mogoča le pod pogojem, da nekrščeni nima namena ovirati verske vzgoje otrok, krščeni pa mora izjaviti, da je s tem seznanjen. Zato oba podpišeta v zvezi s tem posebno posebno izjavo. Na podlagi te izjave se potem izda posebno dovoljenje za poroko med krščenim in nekrščenim.

Kako je oče svojemu sinu pred poroko razložil pomen poročne obljube in svoje izkušnje z njo …  

Dragi Marko!

Ko sva se tvoja mama in jaz poročila, sva uporabila standardni poročni obrazec. Dokler ni duhovnik na vaji pred poroko prebral poročne obljube iz obrednika, nisem niti vedel, kaj bom obljubil. Za vsak slučaj, če je še nisi prebral vnaprej, ti povem, kako gre:

»Jaz, Marko, sprejmem tebe, Neža, za svojo ženo in obljubim, da ti bom ostal zvest v sreči in nesreči, v bolezni in zdravju, da te bom ljubil in spoštoval vse dni svojega življenja.”

Nobenih zagonetnih fraz in trikov. Nobenih skritih pogojev. Obljuba je dovolj preprosta za Forresta Gumpa.

»Sprejmem tebe za svojo ženo,« zveni kot zelo ohlapen opis del. Kdo bo kuhal? Kdo bo čistil? Popravljal avto? Kosil travo? Previjal? Vsak par se o tem dogovori po svoje. Ne gre za to, kaj naj bi kdo delal. Pomembno, je s kom to delaš.

V Visoki pesmi ženin pravi: »Šestdeset je kraljic, osemdeset stranskih žen in deklet brez števila. Ena sama je moja golobica, krasotica moja« (Vp 6,8–9). Povsod, kamor pogledaš, najdeš razne lepotne kraljice, pop zvezdnice in lepa dekleta. Ta obljuba pa pravi: »Od vseh deklet na vsem svetu si ti prava zame. Jaz sprejmem tebe.«

»Obljubim, da ti bom zvest.« Nobenega goljufanja. Nobenega zafrkavanja naokrog. Enostavno povedano.

»Te bom ljubil.« Ne zamenjuj romantike z ljubeznijo. Romantika je nezanesljiv občutek, ki vzbuja romantične predstave, kot na primer: »Zate bom splezal na najvišjo goro. Zate sem bom boril z zmaji. Zate bom umrl.« Resnično življenje pa nam ponuja malce drugačne izzive:

Romantika pravi »umrl bi zate«, resnično življenje pa te sprašuje: »Ji boš dal dobro jabolko?«Sedita na kavču in gledata televizijo, ko se med oglasi odpraviš po prigrizek. V hladilniku najdeš nekaj jabolk in si izbereš dobrega. Potem zavpiješ še: »Lisa, bi tudi ti jabolko?« »Ja, Dave, hvala, bi!« Samo kaj, ko v hladilniku ni nobenega drugega dobrega jabolka razen tistega v tvoji roki! Ko se vračaš proti kavču, v sebi tehtaš, katero jabolko bi ji dal. Romantika pravi »umrl bi zate«, resnično življenje pa te sprašuje: »Ji boš dal dobro jabolko?« In ljubezen pravi: »Ja, daj ji najboljše.«

»Te bom spoštoval.« Ta del obljube je mene kar malo presenetil. Nisem si predstavljal, da ji bom obljubil spoštovanje. Ampak sem poskusil in se je dobro obneslo! Prenehal sem jo dražiti in sem si za svojo nalogo zadal to, da jo branim in da držim z njo, kadar se skušajo prijatelji ali sorodniki spravljati nanjo.

Spoštovanje je najbolj zanemarjen del obljube. Nekateri možje se zbijajo šale na račun svojih žena, z drobnimi ponižanji, ki naj bi bila smešna. To so res slabe šale. Takšne šale zarežejo, ranijo in rušijo zaupanje. Zakon lahko izkrvavi zaradi tisoč drobnih urezov. Izogibaj se negativnemu humorju. Ker ni smešen.

Spoštovati pomeni upoštevati. Ravnaj z njo kot s kraljico. Nauči tudi otroke, da jo spoštujejo. Ne pusti nikomur, da bi jo poniževal. Ona je tvoja dama in s tvojo damo se ravno spoštljivo.

Bog te blagoslovi, Marko.

Z ljubeznijo,

oče