Zakrament sprave

Krst nas naredi za ude Kristusovega telesa ter za brate in sestre med seboj. Evharistija nas zedini v občestvo z Gospodom in med seboj. Imamo pa tudi grenko izkušnjo, kako se vezi te edinosti zrahljajo zaradi naših nemarnosti in slabosti. Vsak greh natrga ali pretrga vezi, ki nas zedinjajo. Posledice greha so hude. Ne prizadenejo le našega osebnega življenja. Odločitev zoper Boga pomeni prispevek k neredu, ki ga greh vnaša in vzdržuje v Cerkvi in v svetu.

Zakrament odpuščanja je znamenje sprave z Bogom in z občestvom. Ta zakrament dvigne grešnika in ga spreobrne v globini. Jezusove prilike razodevajo veselje nad spreobrnjenjem grešnika in pozornost, ki je je spreobrnjeni deležen.
Gospodov križ je podoba naše sprave. Samo Bog more odpuščati grehe. Na velikonočni večer se je Jezus prikazal apostolom in jim dal Svetega Duha, da bi mogli odpuščati grehe v njegovem imenu. Ta služba je danes zaupana škofom in z njihovim pooblastilom drugim duhovnikom.

Človekova vest

Greh, zabloda, krivda, grenkoba, očitki vesti in nevolja, skesanost ali brezbrižnost. Toliko čustev, včasih navzkrižnih, pretresa našo vest. Imamo izostren čut za zlo, ki je razširjeno v svetu, čutimo se krive za marsikaj, a za nič odgovorne. Mogoče je, da naša vest zaide v skrajna pretiravanja, ali pa nasprotno, da zakrkne. Vsak kristjan se mora ravnati po vesti, toda vest ni postava. Vest si moramo tudi vzgajati. Vsak kristjan, ki pravilno pozna zahteve krščanske morale, jih je dolžan razložiti tistemu, ki ne vidi jasno. Še več, ko drug drugemu pomagamo k jasnosti, gradimo skupnost in drug drugega rešujemo greha.

Če je res, da mora vsakdo delati po vesti, se mora v vesti poučiti, da ne bi delal na slepo, kajti ravnanje po vesti ni delanje po svojem okusu. Ravnati po vesti pomeni, odkrivati globoke zahteve svojega osebnega življenja in poklicanosti ter jih osebno sprejeti. Da bi bolje vzgojili vest moramo poslušati Božjo besedo, cerkveno občestvo in družbeno skupnost, kajti vest ne ustvarja postave, temveč jo sprejema od Boga in človeške družbe.

Narediti pogrešek pomeni kreniti s poti, ki jo predpisuje kako pravilo ali kak ideal, ki smo si ga postavili. To pomeni zgrešiti postavljeni cilj. Storiti greh pa pomeni zavestno in prostovoljno narediti nekaj zlega. Greh je več kot samo zgrešeno, napačno dejanje. Greh rani odnos do Boga, do drugih in do nas samih. Greh nas ne napade iznenada. Ima svoje kotišče v naših navadah, v godrnjenju našega srca, v nejevolji naše duše, v zablodah našega razuma… Nekega dne se bo pokazal na zunaj, a šele tedaj, ko je grešnika potisnil tja, kamor je prišel po volji kamnitega srca, izsušene duše in sprevrženega razuma. Spraviti se torej pomeni vrniti se k milosti svojega krsta, da bi tam našli čisto srce, preprosto dušo in globoko spoznanje skrivnosti vere.

Niso vsi grehi enaki. Obstajajo misli, besede, dejanja in opustitve, ki jih vest graja. Če gre za majhne stvari, govorimo o malih, odpustljivih grehih. To niso smrtni grehi, ker ne ubijajo povezanosti z Bogom in s Cerkvijo. Dobro je, da gre kristjan vedno znova vase in se spravi z Bogom in Cerkvijo, preden zapade v brezbrižnost. Veliki ali smrtni grehi označujejo takšno naravnanost srca ali takšno ravnanje, ki hudo, v veliki meri oškoduje povezanost z Bogom, Cerkvijo in z ljudmi. Ti grehi ne morejo biti odpuščeni brez zakramentalne spovedi.

Potrebnost in obveznost spovedi

Spoved je najprej zakrament, dejavno znamenje Božjega usmiljenja in odpuščanja. Pri spovedi položimo pred Boga svoje slabosti, grehe, svojo majhnost, nemoč in ga prosimo, da se nas dotakne s svojo rešilno in zdravilno močjo. Poleg tega je spoved tudi srečanje s samim seboj. Pri dobri pripravi na spoved se moramo nujno vprašati kaj se dogaja z nami. Ali smo se od zadnje spovedi kaj spremenili in če smo se, kako se to odraža v našem življenju. Človek mora v življenju napredovati na boljše, toda kako naj napreduje, če ne ve kaj vse se dogaja z njim.

Za kristjane je določeno, da se morajo spovedati svojih grehov vsaj enkrat v letu. Spovedati se moramo, kadar zavestno in neprisiljeno naredimo velik greh, drugače pa je še vedno pravilo, da je za kristjana, ki se želi v svojem življenju truditi za duhovni napredek najbolj priporočljiva redna mesečna spoved (na primer: prvi petek, prva nedelja…)

Prva spoved

Prva spoved je običajno pred prejemom prvega obhajila. V skladu z določili plenarnega zbora Cerkve na slovenskem so v stiški župniji to otroci tretjega razreda. Kdaj točno bodo otroci opravili prvo spoved mora presoditi katehet, glede na pripravljenost in versko zrelost otrok. Vsekakor pa naj bo kateheza naravnana tako, da bo spoved na dan pred prvim obhajilom vsaj druga ali tretja v otrokovem življenju.

Spovedna praksa

Ljudje imamo različne spovedne prakse. Nekateri imajo stalnega spovednika, ki je hkrati tudi duhovni voditelj. Ta način je zelo dober, saj kristjan ob njem skozi pogovor in nasvete duhovno raste ter napreduje v duhovnem življenju. Drugi se držijo cerkvene zapovedi, ki določa, da se je kristjan dolžan vsaj enkrat v letu spovedati svojih grehov.

Za dobro opravljeno sveto spoved je potrebno:

• da si izprašamo vest,
• pokesamo grehov,
• naredimo trden sklep in se odločimo, da ne bomo več grešili,da se bomo varovali grešne priložnosti in popravili škodo, ki smo jo povzročili s svojimi grehi,
• iskreno svoje grehe priznamo spovedniku,
• opravimo pokoro, ki nam jo naloži spovednik.

Priprava na spoved

Na spoved se pripravimo z molitvijo, izpraševanjem vesti, ob branju in premišljevanju Božje besede.

Molitev za pripravo

Vsemogočni Bog, v imenu svojega Sina mi podarjaš usmiljenje. Odpri mi oči, da bom spoznal zlo, ki sem ga storil in presuni moje srce, da se bom zares spreobrnil. Po obnovljeni ljubezni naj v mojih dejanjih zasveti podoba tvojega Sina, mojega Odrešenika in Brata. Amen.

O Bog, kličeš me iz teme v svojo čudovito svetlobo, od laži k resnici, iz smrti v življenje. Podari mi svojega Svetega Duha, ki naj odpre moja ušesa in opogumi moje srce, da bom spoznal, kako je z menoj in se trdno držal tvoje poti ter zares zaživel kot kristjan. Amen.

Gospod, pogosto se ne znajdem, ti pa me poznaš. Želel bi se videti, kako me vidiš ti – tudi če bo bolelo in bom osramočen. Saj vem, Gospod, da me ljubiš, da me sprejemaš, da se ti smem izročiti, kakršen sem. Pomagaj, mi Gospod, da premagam napuh in pustim, da me ozdravi odpuščanja beseda, ki mi jo spovednik govori v tvojem imenu. Amen.

Izpraševanje vesti

Molitev

Tukaj sem, Oče. Pošlji mi svojega Svetega Duha, da me pouči, kako naj se srečam s teboj. Naj me Tvoj Duh razsvetli tako, da bo to srečanje s Teboj v večno radost in duhovno prenovitev. Slavil bom Tvoje usmiljenje in Tvojo zvestobo. Iskreno se želim kesati svojih grehov, jih priznati in od Tebe prejeti odpuščanje. Amen.

Deset božjih zapovedi

1. Veruj v enega Boga!
2. Ne skruni Božjega imena!
3. Posvečuj Gospodov dan!
4. Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in ti bo dobro na zemlji!
5. Ne ubijaj!
6. Ne prešuštvuj!
7. Ne kradi!
8. Ne pričaj po krivem!
9. Ne želi svojega bližnjega žene!
10. Ne želi svojega bližnjega blaga!

Ali si prizadevam za poglobljeno in živo vero? Je moje življenje prežeto z mislijo na Boga? Molim? Berem in premišljujem Sveto pismo? Se trudim odkriti Božjo voljo? Mi vera pomaga premagovati vsakdanje težave, stiske, bolezen, razočaranja in neuspehe, ali sem prav zaradi njih izgubil zaupanje v Boga?

Ali živim v upanju na večno srečo pri Bogu? Morda mislim, da je s smrtjo vsega konec?

Se zavedam, da sem v trpljenju pridružen Kristusu in da v bolečinah nisem sam?

Kakšen je moj odnos  do svetih zakramentov; maše, obhajila, spovedi, bolniškega maziljenja? Vidim v njih Božjo dobroto in ljubezen do mene ali pa jih prejemam le iz navade oziroma zaradi cerkvenih predpisov in drugih?

Spoštujem vse ljudi, čeprav so drugačnega prepričanja kot jaz? Morda koga sovražim? Preziram? Sem koga izbrisal iz svojega življenja? Čemu?

Kakšna je moja ljubezen do najbližjih; do zakonca, otrok, sorodnikov, sosedov? Sem do njih iskren, prijazen, velikodušen? Jih morda odklanjam?

Sem hvaležen vsem, ki me spremljajo na življenjski poti? Morda od njih preveč zahtevam? Ali kaj zanje molim?

Se veselim življenja? Imam spoštljiv odnos do drugega spola? Ali skrbim za čistost v mislih, besedah in dejanjih? Sanjarim in spletkarim? Ali berem in gledam stvari, ki me spolno vznemirjajo? Se samozadovoljujem? Sem tudi v mislih zvest zakoncu, fantu, dekletu? Sem vesel družin z več otroki in jim pomagam po svojim močeh? Sem sodeloval pri splavu ali ga odobraval? Z zakoncem nisva hotela sprejeti še kakšnega otroka?

Ali mi je življenje v zakonu in družini pomembna vrednota? Si vzamem dovolj časa za pogovor, molitev, razvedrilo?

Se rad prepuščam slabi volji, jezi, malodušnosti? Sitnarim? Godrnjam? Dajem drugim slab zgled?

Se kdaj zatečem k laži? Spoštujem tujo lastnino? Spoštujem prometne predpise? Pošteno plačujem davke in druge obveznosti do soljudi in sodelavcev? Opravljam pošteno zaupano delo? Rad izpolnim dane obljube? Vrnem izposojene stvari? Kako uporabljam čas?

Kateri greh največkrat ponavljam? Kateri so vzroki? Kateri greh v mojem življenju je bil posebno velik? Sem ga obžaloval in ga pri spovedi priznal?

Ali sem se pripravljen truditi za poboljšanje življenja? Na kaj bom v prihodnje moral biti še posebej pozoren? V čem je moj trdni sklep?

Molitev za izpraševanje vesti

Gospod, prosim Te, po tej spovedi me popolnoma ozdravi in me naredi sposobnega za sodelovanje s Teboj. Tedaj bo moje življenje Tebi v čast in slavo in v blagor mojim bratom in sestram. Želim biti zrel sad  v Tvojem vinogradu. Želim biti utrjen grad, ki je sezidan na gori. Želim biti svetilka, ki gori in je postavljena na svetilnik, da sveti vsem v hiši. Želim biti gorčično zrno, ki se razvija in raste, čeprav je samo po sebi majhno. Sprejmi me sedaj kot resnega in zrelega sodelavca v svojem kraljestvu. Hvala Ti, ker me nisi zavrnil in mi daješ novo priložnost.

Spoved

• Hvaljen Jezus. – Na vekomaj. Amen.
• V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. – Amen.
• Bog, razsvetljuje človeška srca, naj ti pomaga, da boš prav spoznal svoje grehe in dosegel božje usmiljenje. –Amen.
• Zadnjič sem bil pri spovedi….. Sem poročen…. Moji grehi so……(Iskreno priznam grehe in poslušam duhovnikovo spodbudo.  Pogovorim se lahko tudi o vesrkih in moralnih vprašanjih mojega življenja).
• Obudim kesanje – lahko tudi s svojimi besedami:

Moj Bog, žal mi je, da sem grešil in žalil tebe, ki si moj najboljši Oče. Trdno sklenem, da se bom poboljšal. Pomagaj mi s svojo milostjo. Amen.

• Duhovnik moli besedilo odveze:

Bog Oče usmiljenja, ki je s smrtjo in vstajenjem svojega Sina svet spravil s seboj in poslal Svetega Duha v odpuščanje grehov, naj ti po službi Cerkve podeli oproščenje in mir. In jaz te odvežem tvojih grehov v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.

– Amen.

• Zahvaljujemo se Gospodu, ker je dober. – Ker vekomaj traja njegova dobrota.
• Bog ti je odpustil grehe, pojdi v miru. – Bogu hvala.

Vesel sem, ker mi je Bog odpustil. Naloženo pokoro vestno izpolnim. Spoved mi daje novih moči za življenje.

Pokora – zadoščevanje

Pokoro opravim, kakor mi je bila naložena in to čimprej po sveti spovedi.

Naložil si bom še sam kakšno pokoro, npr. kakšno molitev, obisk osamljenega ali bolnika, udeležbo pri sveti maši med tednom, branje kakšnega odlomka Svetega pisma, odpoved televiziji …..

Molitev po spovedi

Gospod, zahvaljujem se Ti, ker si čakal na mojo vrnitev in mi odpustil grehe. Prosim Te, sprejmi to mojo spoved in podari mi milost, da ne bom več grešil, da Ti bom zvesteje služil ter da bom bolj Tebe vreden. Upam, da mi boš vedno prišel na pomoč, posebej v času skušnjav.

Zahvaljujem se Ti za vse, kar si že do sedaj storil zame, ker si mi izročil svojo Mater Marijo, da Ona prosi zame, da Te bom sprejemal vedno bolj vredno.

Bodi slavljen, Bog na vse veke. Amen