Evangelist Luka nam pripoveduje čudovito zgodbo o spreobrnjenju nekega človeka. To je zgodba o višjem cestninarju Zaheju. Ta je bil zelo bogat, toda majhen po postavi. Lahko bi rekli: ravno zato, ker je bil majhen in se je počutil majhnega, je poskusil svoje manjvrednostne občutke kompenzirati s tem, da je zaslužil denarja, kolikor je le mogel. Pri tem so izžemali ljudi, kakor so takrat delali cestninarji, ki so od Rimljanov pridobivali carinski zakup in ga potem uporabljali po lastnem namenu. Bogastvo služi Zaheju za to, da bi povečal občutek lastne vrednosti. Vendar mu ne uspe. Čim več denarja nagrabi, tem bolj ga Judje odklanjajo. To je začaran krog, v katerem se nahaja veliko ljudi z manjvrednostnimi kompleksi. Čim bolj hočejo zbujati pozornost, da bi bili končno priznani, tem bolj so izolirani in odklonjeni. Zahej je bil višji cestninar. V svojo veličino je lahko veroval samo tako, da je druge pomanjševal. Moral se je postaviti nad ljudi, ker se je med njimi zdel samemu sebi premajhen. Toda postavljanje sebe nad ljudi ustvarja osamo. Iz začaranega kroga osamljenosti in odklonjenosti Zahej ne more iziti z lastnimi napori. Potrebuje srečanje z Jezusom, da bi lahko živel drugače, da bi se spreobrnil. Zanimivo je, kako tukaj Luka uporablja veliko besed delovanja. Jezus pride v mesto in gre skozi. Zahej priteče sem pred množico. Očitno ne more priti tja skozi množico. Spleza na divjo smokvo, da bi lahko videl Jezusa. Jezus pogleda gor k Zaheju. Doslej so gledali nanj vsi navzdol ali mimo njega. Ko Jezus spoštljivo dvigne oči k njemu, mu podari ugled. Jezus se ozira k človeku. V človeku vidi nebo. V človeku vidi Božjo podobo. To preustvari Zaheja. Dobi nov obraz. V Jezusovem obličju Zahej odkrije svoj obraz. In obraz se napolni z veseljem. Jezus ga imenuje po njegovem imenu. Zahej spleza hitro dol. On, majhen, ki je hotel biti prevelik in se je ravno zaradi tega povzpel, spleza navzdol. Postane ponižen. Tam na ravni zemlji se zgodi čudež spremenitve. Po človeku Jezusu, ki bi rad z njim praznoval, jedel in pil, se Zahej spremeni. Ta izkušnja ga spreobrne. (Po: A. Grünu)

Ko je Jezus prišel na ono mesto, je pogledal gor in mu rekel: »Zahej, stopi hitro dol; zakaj danes moram ostati v tvoji hiši.« In stopil je hitro dol in ga z veseljem sprejel. Sin človekov je namreč prišel iskat in rešit, kar je izgubljeno. (Lk 19,5–6.10)

Zahvali se, človek, za val ljubezni, ki tiho polzi po svetu. Zahvaliti se pomeni spoznati, kaj vse ti je bilo dano. Si sam ustvaril luč svojim očem, si svojim rokam sam podaril prste…Nekje globoko leži skrivnost ljubezni. Nekje te ima Nekdo neverjetno rad. (Phil Bosmans)