Spreobrnite se, kajti nebeško kraljestvo se je pribložalo

Spreobrnite se, kajti nebeško kraljestvo se je pribložalo

Objavil Tadej Pagon, Z 0 Komentarjev, Kategorija: Duhovne misli,

V današnji Božji besedi gre za skrbno pretehtane besede in izraze. Vsaka ima svoje bogastvo. Janez v prvem delu tako podaja roko Jezusu, skoraj kot bi mu hotel reči: »Sedaj oznanilo kraljestva zadeva tebe; tvoja naloga je.« In Jezus je začel oznanjati na meji ozemlja, ki ga je upravljal Herod; tisti, ki bo sodeloval pri njegovem trpljenju.

Jezusova prednostna naloga je torej oznanjevanje. Jezus je v skladu z izvirnim pomenom besede predstavljen v drži glasnika, ki razglaša nekaj novega, ki posreduje prvo oznanilo. To je pomembno za nas, ki moramo oznanjati v sekulariziranam svetu; kako pomembno je razumeti, v kakšnih okoliščinah se uresničuje Jezusovo »oznanjevanje«. Ni tako kot Krstnik »glas vpijočega v puščavi«, ampak je pravi glasnik, ki prinaša sporočilo tja, kjer so ljudje. Tam si išče poslušalcev in nekega dne bo rekel svojim učencem, naj gredo, danes pa to govori nam.

Oznanilo je isto, kot ga je oznanjal Krstnik, ki pa se je omejil zgolj na »Spreobrnite se« in torej na predstavljanje kraljestva kot prihoda za dokončno sodbo. Tudi Jezus začenja s »Spreobrnite se!«, z besedo, ki je zelo globoka. Njen temeljni pomen je obrniti se naokrog, obrniti se nazaj, ker pot, po kateri hodijo, vodi daleč od kraljestva. Kraljestvo pa se je približalo, je tukaj, vendar ni tam, kamor gredo. Zato se morajo spreobrniti, obrniti se nazaj, če ga hočejo srečati, videti, ga narediti za svoje. Božje kraljestvo je tam, kjer je nekdo, ki izpolnjuje Božjo voljo, ki izpolnjuje vso pravičnost. Takšen je Jezus. Spreobrniti se torej pomeni srečati se z njim, sprejeti ga in vstopiti v občestvo z njim. Jezus tako kraljestva ne vidi samo kot dogodek (kot to vidi Krstnik), ki sodi človeka, ampak kot zelo pozitivno in osvobajajočo resničnost. (Po: M. Galizziju)

Ko pa je hodil ob Galilejskem morju, je zagledal dva brata: Simona, z imenom Peter, in njegovega brata Andreja, ko sta mrežo metala v morje; bila sta namreč ribiča. Reče jima: »Hodíta za menoj in napravil vaju bom za ribiča ljudi.« In takoj sta mreže popustila in šla za njim. (Mt 4,18–20)

Gospod kliče tudi mene in tebe, da pustiva, trdno in uhojeno pot mnogih ter da stopiva na pot za njim. Sva pripravljena, da pustiva mreže najinega vsakodnevnega ulova in hodiva za njim?