Veliko ljudi praznuje božič kot družinski praznik. Doživljajo lepoto družinskega življenja, ko se naglica vsaj za kakšen dan umiri in si vzamejo čas za pogovor in obisk ter drug drugemu morda pripravijo kakšno majhno veselje. V teh dneh pa ljudje toliko bolj živo doživljajo tudi vso bolečino in tragiko družinskega življenja, če je družina razdrta, če se ne razumejo, če so se otroci oddaljili. Tisti, ki so izgubili življenjskega sopotnika in ostali sami, pa še toliko bridkeje občutijo osamljenost v teh dneh.

Danes obhajamo nedeljo svete družine. V nazareški družini nam je Bog dal, tako veruje Cerkev, čudovite zglede družinskega življenja. Ne receptov ali nasvetov, ampak zglede. To je več, kajti zgledi so vedno veljavni, privlačni in prepričljivi.

Pravimo, da je družina Cerkev v malem. Lahko bi rekli, da je Cerkev mreža, družine pa so kot posamezni vozli v njej. Enega ni brez drugega. Družina živi od tega, da drži mreža kot celota, Cerkev pa od tega, da držijo posamezni vozli. Trdnost posamezne družine vzdrži le, če je vtkana v veliko družino – Cerkev. Zato je tako pomembno, da se družine med seboj povezujejo, srečujejo, podpirajo in držijo druga z drugo.

Storimo vse, da se mreža ne bi raztrgala. Vse bolj bomo uvidevali, da ne utesnjuje, ampak zbira, nudi varnost, zagotavlja svobodo in dostojanstvo. V družini se uresničuje beseda starodavnega psalma, ki pravi nekako takole: »Kako dobro in prijetno je, če bratje prebivajo skupaj, v slogi. – Jaz bi dodal: če bratje in sestre, starši in otroci in tudi stari starši prebivajo skupaj v ljubezni in slogi. – To je kakor rosa z gora. Kajti tam daje Gospod blagoslov in življenje.« (Po: B. Dolencu)

Ko so odšli, glej, se Gospodov angel prikaže Jožefu v spanju in pravi: »Vstani, vzemi dete in njegovo mater in béži v Egipt in bodi tam, dokler ti ne porečem! Herod bo namreč dete iskal, da bi ga pogubil.« In vstal je, še ponoči vzel dete in njegovo mater in se umaknil v Egipt. (Mt 2,13–14)

Družina se začne v ljubezni dveh ljudi, ki pokličeta v življenje novega človeka, da bi se rodil v topli, varni dom. Kjer je otrok spočet v ljubezni, prihaja kot dar. Otrok ima neodtujljivo pravico do očeta in matere. Pravica do očeta in matere pomeni pravico do zemeljskega domovanja, pravico do ljubezni, otrokovo pravico do človeške topline: da skrbijo zanj, da občuti gotovost, da se počuti varnega. Ta pravica je temeljna pravica. Božja pravica, ki jo vse prepogosto oskrunimo. (Phil Bosmans)