Evangelist Luka nas vabi, da kakor Marija zaupamo veri. Marija je pri Bogu našla milost. Ta se je veseli in ji zato daruje svojo ljubečo naklonjenost. Kar pravi angel Mariji, to velja tudi za nas. Tudi nad nami ima Bog svoje veselje, čeprav se sami za to ne zmenimo. Marija pristane na Božjo milost: »Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi« (Lk 1,38). Medtem ko je Izrael Božjo voljo odklonil, jo bo ona izpolnila namesto ljudstva. Po njeni privolitvi postane ljudstvo deležno odrešenja. Delovanje prihaja od Boga. Toda tudi od odločitve ljudi je odvisno, če bodo Bogu dovolili delovati. Marija tako daje v svojem osebnem življenju prostor Božjemu delovanju. To pa ima posledice za vse človeštvo.

Marija postane vzor vere. Nad angelovim nagovorom se sicer prestraši. Vendar se ne zapre, temveč razmišlja o tem, kaj bi ji angel navsezadnje rad rekel. Ta ji oznanja, da bo spočela Sina, ki se bo imenoval »Sin Najvišjega« (Lk 1,32). Najvišji je sicer v helenističnem judovstvu priljubljena oznaka za Boga. Angel razloži Mariji, kako se bo zgodilo spočetje. Sveti Duh sam bo naredil Devico rodovitno. Najdragocenejši sad, ki ga lahko damo, tako ne prihaja iz nas samih, tudi ne izhaja iz rodovitnosti drugih ljudi, temveč prihaja od Svetega Duha. Marija, žena, ki veruje, je tukaj vzor kristjanov. Bog bi rad po svojem Svetem Duhu tudi v nas ustvaril nekaj novega. Kakor Marija naj bi zaupali Bogu, da zmore v nas in iz nas narediti nekaj velikega. »Kajti pri Bogu ni nič nemogoče« (Lk 1,37).

Prava vera, ki jo želi predstaviti tudi evangelist, je v tem, da Boga ne omejujemo. Bogu ni nič nemogoče. Bog izbere Devico Marijo, nepomembno dekle iz Nazareta, da bi to, kar je v tem svetu nemogoče, naredil mogoče. Tudi nas izbira ravno v naši slabosti in omejenosti, da bi v tem svetu po nas izvršil delo zveličanja in ozdravljenja. (Po: A. Grünu)

In stopil je k njej in ji rekel: »Zdrava, milosti polna, Gospod je s teboj!« Pri teh besedah se je prestrašila in je razmišljala, kaj naj ta pozdrav pomeni. Angel ji je rekel: »Ne boj se, Marija, zakaj milost si našla pri Bogu. Glej, spočela boš in rodila sina, ki mu daj ime Jezus. (Lk 1,28–31)