Kristus v današnjem evangeliju napove višek svojega poslanstva, saj je prav s svojo veliko nočjo, s svojim trpljenjem, smrtjo in vstajenjem odrešil človeštvo. Peter, ki je v besedah zaznal poudarek na trpljenju in smrti, je začel Jezusu braniti, da bi se podal v to. V podobni skušnjavi se lahko znajdemo tudi mi, da bi Jezusove besede razumeli le kot napoved trpljenja in jih zato zavrnili. In vendar gre pri teh Kristusovih besedah za globlji pomen. Ko Kristus napove, da bo moral v trpljenje, s tem poudari, da nas tako ljubi, da se njegova ljubezen do nas ne bo ustavila niti pred trpljenjem in celo pred smrtjo ne! Poudari pomen ljubezni, ne pa trpljenja. Krščanstvo zato ni vera trpljenja, kakor ga nekateri napačno predstavljajo, ampak vera ljubezni, ki se ne ustavi niti pred trpljenjem. Za večino današnjih ljudi je ljubezen nekaj romantičnega ali pa jo zamenjujejo z užitkom. Primer romantične, a neživljenjske ljubezni je upodobljen v kultnem filmu Titanic. Na tej usodni ladji doživita ljubezensko romanco mlad fant in dekle. Slednja sicer potuje z bogatim spremljevalcem, a jo premaga čustvo do mladega revnega sopotnika. Njuna romantična ljubezen se konča, ko se znamenita ladja potopi in fant pade v ledeno hladno morje, kjer umre. Logično, da gledalci v solzah vzkliknejo: »Pa kako sta se imela rada!« Sta se res? Saj sta bila skupaj le nekaj dni in njuna ljubezen ni doživela nobene preizkušnje. Druga sodobna oblika nesporazuma o ljubezni je, da jo zamenjujemo z užitkom. Koliko ljudi npr. stopa na skupno življenjsko pot v prepričanju, da bo ljubezen samo sladka in bo življenje potekalo brez težav. Dokler je tako, ostanejo skupaj. Tisti trenutek pa, ko bi morala njihova ljubezen stopiti v žrtev, ko bi morala iti skozi preizkušnjo, odpovedo in gredo narazen! Na ljubezen gledajo kot na čustvo, ne pa kot na bistveno življenjsko držo. In vendar prava ljubezen ni ne romantičnost ne goli užitek. Ljubezen, če je res pristna, bo morala prej ali slej stopiti na križ, kakor je Kristusova. Ni ljubezni brez trpljenja. (Po: B. Rustja, Tvoje obličje iščem)

Nato jih je vprašal: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« Spregovoril je Simon Peter in mu rekel: »Ti si Kristus.« In poklical je množico in svoje učence ter jim rekel: »Če hoče kdo iti za menoj, naj se sam sebi odpove in vzame svoj križ ter hodi za menoj. Zakaj kdor hoče svoje življenje rešiti, ga bo izgubil; kdor pa svoje življenje izgubi zaradi mene in evangelija, ga bo rešil. (Mr 8,29.34–35)

Hvala, dobrotni Oče, da nas učiš milosrčnosti. Ne sprejemaš naše vere, če je ne spremljajo dobra dela. Lahko je klicati tvoje ime, teže je tujca sprejeti za brata. Svariš nas pred lažnim naličjem in ljubša ti je naša robatost kot mehkobno hvalisanje. Zahvaljen, ker vse poimenuješ s pravim imenom, da nam ni težko prepoznati tvoje namere, kadar nam pošiljaš preizkušnjo, da bi nas utrdil v stanovitnosti. (Berta Golob, Zahvala za Božji kruh)