Človek, ki se bo odločil posvetiti svoje življenje Bogu, se bo kmalu znašel pod »močnim udarom« hudobnega duha. Slednjemu namreč niso »zanimivi« ljudje, ki so že na slabi poti, saj so že »njegovi«. »Pridobiti« mora tiste, ki so se odločili za Boga. Kaj storiti, ko se nas polotijo skušnjave? V evangeliju prve postne nedelje nam Kristus daje nekaj povsem praktičnih »napotkov«.

1. Nobenega pogovora s skušnjavo. Duhovni učitelji poudarjajo, da človek lahko pade v skušnjavo tisti trenutek, ko začne z njo »pogovor«, ko privoli v pogovor s skušnjavcem. Ta je izjemno pretkan in bo človeka s pomočjo zvite laži prej ali slej zapeljal v skušnjavo. Primer takega pogovora imamo v današnjem prvem berilu. Eva začne pogovor s skušnjavcem. Kristus pa nasprotno skušnjavca takoj zavrne: »Poberi se, Satan!« (Mt 4,10). Nobenega pogovora s skušnjavcem, torej! V stiku s skušnjavo se nam dogaja, kot če nas sredi študija kdo pokliče in povabi zvečer ven. Če bo naš odgovor: »Ne, ne morem!« bo prijatelj odložil slušalko. Če pa »cincamo« in rečemo: »Bom videl, morda bi se dalo,« nas bo klicaril toliko časa, da nas bo zvabil ven.

2. Govoriti proti. Satan Jezusu v svoji pokvarjeni zvitosti celo navaja Sveto pismo. Res je, da sprevrača njegov pravi pomen, a vendar navaja sveto knjigo. Kaj to pomeni za nas? Ko nas dajejo skušnjave in omagujemo na poti dobrega, si damo novega zagona s ponavljanjem svetopisemskih besed. Ko nas, na primer, napade skušnjava, da bi tudi mi, kot nekateri ljudje okrog nas, bogateli tudi na nepravičen način, si ponavljajmo stavek: »Ne boj se, če bogati mož, … zakaj ob smrti ničesar ne vzame s sabo« (Ps 49,18).

3. Klicanje Jezusovega imena. Ko mnogi niso več tako dobro poznali svete knjige, so iznašli »univerzalno« zdravilo, en stavek, s katerim so se branili pred skušnjavami hudobnega duha. To je bilo klicanje Gospodovega imena, ki se je zlasti uveljavilo v vzhodnih Cerkvah. Poznamo jo tudi kot Jezusovo molitev: »Gospod Jezus Kristus, Sin Božji, usmili se mene, grešnika.« Številnim ljudem sem že predlagal, naj v težkih trenutkih ponavljajo kakšen svetopisemski stavek. »Če ne bo delovalo, se mi oglasite čez mesec dni,« sem jim še dejal. Morda niso poskusili, a čez mesec še nihče ni prišel protestirat! (Po: B. Rustja, Tvoje obličje iščem)

Tedaj je Duh odvedel Jezusa v puščavo, da ga je hudič skušal. In ko se je štirideset dni in štirideset noči postil, je bil potem lačen. In pristopil je skušnjavec ter mu rekel: »Ako si Božji Sin, reci, naj bodo ti kamni kruh.« On je odgovoril: »Pisano je: ‚Naj človek ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki izhaja iz božjih ust.‘« (Mt 4,1–4)