(Lk 1,1–4; 4,14–21 )

Evangelist Luka pravi, da se je Jezus vrnil v Galilejo. Zagotovo nas zanima, od kod se je vrnil? V Nazaretu je preživel mladost med rojaki in se komaj v čem razlikoval od svojih vrstnikov. Ko mu je bilo okoli trideset let, se je razvedelo, da se je ob Jordanu pojavil prerok, ki kliče k pokori, krščuje in oznanja nove čase. Jezus je šel tja, se pomešal med ljudi in se, kot drugi, dal od Janeza krstiti, kar smo že brali v nedeljski Božji besedi v tem novem letu. Sicer pa poznamo ta dogodek: nad njim so se odprla nebesa, Duh se je spustil nadenj, Oče ga je razglasil za svojega ljubljenega Sina. Od Jordana je tako Jezus šel v puščavo, kjer se je postil in molil ter dopustil, da ga je satan trikrat skušal. Ko je minilo štirideset dni in je s  skušnjavcem obračunal, se je vrnil v Galilejo. Tam je v moči Duha začel obiskovati shodnice in v njih tudi učiti. Sobotni dan je prišel v domači kraj. Stopil je v shodnico in sprejel ponudbo, da bi bral, kakor nam pripoveduje Luka v današnjem odlomku. Ob besedilu preroka Izaija, ki se mu je odprlo in ki je napovedovalo mesijanske čase, se mu je ponudila priložnost, da razodene svoje poslanstvo. Njegova izjava, da se davna prerokba sedaj izpolnjuje nad njim, je bila tako nepričakovana in izredna, da je poslušalcem ob njej zastal dih. Je pa res, da je sedaj, s tem dogodkom v shodnici, novica javna, uradna. Jezus prihaja izpolnit Božji načrt. S tem, kar stori in pove, začenja na svet prinašati srečo, ki prihaja od Boga in je že davno obljubljena po prerokih. Se dotakne tudi naših src?

(Beseda da Besedo)

»Duh Gospodov je nad menoj; zato me je mazilil. Poslal me je, da ubogim oznanim blagovest; da naznanim jetnikom oproščenje in slepim pogled, da zatirane izpustim v prostost in oznanim leto božjega usmiljenja.«

(Lk 4,17–19)

Posebno velik Božji dar je Sveto pismo, pismo ljubečega Boga vsem nam, po njegovi podobi ustvarjenim ljudem. Berimo ga, spoznavajmo ga, živimo po njem. Tako bo naše življenje vse bolj polno. Rasli bomo v vesoljno harmonijo edinosti in ljubezni, ki bo svojo dovršitev dosegla v večnosti.

(Slava Bogu – Mir ljudem)