Drugim pomagati odkriti dobro

Drugim pomagati odkriti dobro

Objavil Tadej Pagon, Z 0 Komentarjev, Kategorija: Duhovne misli,

V vsakem človeku je jedro, v katerem je nekaj dobrega. Vsak človek je Božja podoba. Tudi v samarijanski ženi, ki ni slovela po krepostnem življenju, je bila skrita dobrota, na kateri je gradil Kristus. Največje dobro, ki ga lahko storimo za druge, ni to, da jim damo nekaj dobrega, ampak da pokažemo dobro, ki je v njih.

Bog kaže na bogastvo, ki je v nas. Kristus računa z nami, čeprav smo grešni. Bog nas potrebuje. Išče nas, ker smo zanj dragoceni, in želi, da sodelujemo z njim. S tem ko nas Bog vabi za sodelavce, ne uničuje naše svobode . Razlagalci Svetega pisma vidijo v vodi, ki je omenjena v današnjem evangeliju, tudi simbol Božje milosti, ki jo Bog naklanja človeku. Božja milost je kakor »izvir vode, ki teče v večno življenje« (Jn 4,14). Voda, ki jo prinese dež, in zemlja, ki to vodo prejme, sta razlagalcem ponudila možnost, da so razložili razmerje med milostjo in človeškim prizadevanjem. Jasno je, da zemlja brez dežja ne bi obrodila. Z druge strani pa: čemu bi koristil dež, če polje ne bi bilo obdelano in posejano? Dež ne bi imel česa zalivati. Kakor pri dežju in zemlji imamo tudi pri človekovem sodelovanju z milostjo dve prvini: milost in človeško delo: končni rezultat je sad obeh. Kako lahko združimo dve tako različni prvini? Ne moremo reči, da je rezultat polovična zasluga nas, polovična pa nekoga drugega. Človeško delo, ki ga opravimo v Božji milosti, je vse Božje in vse naše. To ponazarjamo s primerom: roka prime pero in napiše pismo. Pismo je napisano z roko in s peresom. Pero je »instrument« roke. Prosimo Gospoda, naj v postnem času sodelujemo z njegovo milostjo, se trudimo v drugih odkriti dobro, pokazati nanj in jih voditi k Bogu. (Po: B. Rustja, Tvoje obličje iščem)

Jezus ji reče: »Daj mi piti!« Njegovi učenci so bili namreč odšli v mesto kupovat živeža. Samarijanka mu pravi: »Kako, da ti mene prosiš piti, ko si Jud, jaz pa Samarijanka?« Judje namreč niti ne govorijo s Samarijani. Jezus ji je odgovoril: »Ko bi poznala božji dar in kdo je, ki ti pravi: ‚Daj mi piti‘, bi ga ti prosila in bi ti dal žive vode.« (Jn 4,8–10)

Jezusovo veselo oznanilo podira vsakršne pregrade. Odstranjuje prezir in zaničevanje. Noben narod ni vzvišen nad drugim narodom, nobena rasa ni pametnejša kot druge, noben narod bolj veren kot drugi. Vsi imajo pravico do iste osrečujoče Božje ljubezni! Verovati v Jezusovo veselo oznanilo pomeni: vneto sodelovati pri odstranjevanju vsega, kar ljudi deli in ločuje. Kristjani smo poklicani, da gradimo mostove, ki ljudem omogočajo medsebojno srečanje. (Po: A. Hariju)