Bog ne igra na karto strahu (Lk 21,5–19)

Bog ne igra na karto strahu (Lk 21,5–19)

Objavil Tadej Pagon, Z 0 Komentarjev, Kategorija: Duhovne misli,

Duhovno ozračje je pogosto nabito s pričakovanji nečesa novega, posebnega in usodnega. To se je dogajalo vso zgodovino. Znano je na primer, da je Krištof Kolumb ob koncu 15. stoletja poznal vso tedanjo apokaliptično literaturo in je okoli leta 1500 pričakoval konec sveta. Svoja pomorska potovanja je razumel kot zadnji veliki krščanski misijon. Podobno so v 16. stoletju povsod videli Antikrista, ki naj bi nastopil pred bližnjim koncem: protestanti so ga prepoznavali v papežu, katoličani v Martinu Lutru in drugih začetnikih reformacije.

V 18. stoletju so razlagali nasilje in grozote francoske in ameriške revolucije kot znamenja skorajšnjega konca. V vsakem stoletju torej ljudje najdejo kaj novega. Ob tem tudi katoličane vedno znova begajo ljudje z apokaliptičnimi napovedmi. Ob vsem tem pa nas Lukov evangelij opozarja: »Glejte, da se ne daste premotiti! Mnogo jih bo namreč prišlo z mojim imenom in bodo govorili: ‚Jaz sem‘ in ‚Čas se je približal.‘ Ne hodite torej za njimi! Ko pa boste slišali o vojskah in uporih, se ne ustrašite« (prim 21,8–9).

Nikjer v Svetem pismu ne najdemo strašenja ljudi, čeprav je tega bilo precej v vsej zgodovini krščanstva, zlasti v pridigah, slikarijah in drugih umetniških izrazih. Vsi demagogi tega sveta si pomagajo s strahom. Zato se mi zdi nadvse pomembno, da Jezus nikdar ne igra na karto strahu. Pač pa želi zbuditi v človeku tisto, kar je v njem najboljšega in najplemenitejšega: to pa ni strah, ampak ljubezen, zaupanje, prijateljstvo, iskanje sreče in smisla. Bog zagotovo ne želi prestrašenih ljudi, ampak trezne, pokončne, pogumne, delovne, upanja in veselja polne ljudi! (Po: TV Slovenija – 1995)ž

»Prišli bodo dnevi, v katerih od vsega tega, kar vidite, ne bo ostal kamen na kamnu, ki bi ne bil razrušen.« Izdajali vas bodo celo starši in bratje in sorodniki in prijatelji in nekatere izmed vas bodo izročili v smrt; in vsi vas bodo sovražili zaradi mojega imena, a še las z glave se vam ne bo izgubil. S svojo stanovitnostjo si boste pridobili svoje življenje. (Lk 21,6.16–19)