Imeti dom

Imeti dom

Objavil Tadej Pagon, Z 0 Komentarjev, Kategorija: Duhovne misli,

Kristus nam v današnjem evangeliju zagotavlja, da imamo dom, hišo, s pripravljenim bivališčem: »V hiši mojega očeta je veliko bivališč« (Jn 14,2). Pravijo, da je bistvena razlika med popotnikom in med romarjem. Oba sicer potujeta, a drugi potuje v zavesti, da ima njegova pot cilj. Kristjanovo življenjsko romanje ima cilj. Je pot domov.

Če je danes toliko nesmisla in obupa, ali ga ni tudi zato, ker ni več zavesti, da ima naša pot cilj in da nas doma nekdo čaka? Če je toliko negotovosti in strahu, ali ni tako zato, ker nimamo pred očmi dejstva, da se bomo vrnili domov? Ko so mater Terezijo vprašali, ali se boji umreti, je odgovorila: »Domov naj bi se bala iti?« Kako je svetnikom domača misel na Očetov dom, nam dokazuje tudi blaženi Slomšek, ko poje: »V nebesih sem doma.« Imeti vero pomeni imeti dom. Imeti dom pa pomeni počutiti se varnega. Zato nas Gospod pomirja: »Vaše srce naj se ne vznemirja.«

Pravijo, da imajo ptice nagon po domu. Lastovke se, potem ko preletijo na tisoče kilometrov, vračajo pod domači krov. Tudi ljudje imamo nekakšen nagon po domu. A kakor nagon po domu ptic ne obvaruje pred boji z vetrovi, dežjem, snegom ali drugimi vremenskimi neprijetnostmi, tako tudi ljudi vera ne ubrani pred življenjskimi udarci. Nam pa slednja daje moč, da jih prenašamo. Zagotavlja nam, da imamo dom, kamor se lahko vrnemo in kjer nas nekdo čaka.

Ko pridemo v neznan kraj ter prosimo koga, naj nam pove za pot, nam ta začne razlagati v slogu: »Dve ulici naprej na levo, pri naslednjem semaforju na desno, potem nekoliko naprej pa ostro levo …« Ob taki razlagi se bomo skoraj gotovo izgubili. Če nam pa reče: »Tudi jaz grem v isto smer, sledite mi,« si oddahnemo. Kristjani nimamo samo doma, začrtana nam je tudi pot. In imamo nekoga, ki nam to pot ne samo razlaga, ampak jo je prehodil pred nami. »Jaz sem pot.« Mi mu sledimo, ker je najzanesljivejša pot, da bomo prišli domov, saj pravi: »Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni.« (Po: B. Rustja, Tvoje obličje iščem)

Tomaž mu reče: »Gospod, ne vemo, kam greš; in kako bi mogli vedeti za pot?« Jezus mu reče: »Jaz sem pot in resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni. Če ste spoznali mene, boste poznali tudi mojega Očeta. Zdaj ga poznate in videli ste ga.« (Jn 14,5–7)